Zakonu o vladi se obeta podpora, nove polemike med poslanci in Stevanovićem

Poslanec SDS Andrej Kosi je v dopolnilni obrazložitvi predlagatelja poudaril, da bi sprejem predloga dobro vplival na učinkovitost in racionalizacijo dela državne uprave. Poleg tega bi zmanjšanje ministrstev znižalo stroške.

Dejal je, da so pred Slovenijo številni izzivi, med drugim na področju gospodarstva in financ, varnosti in demografije, zato potrebuje država učinkovito in operativno vlado. Tudi zaradi prevelikega števila resorjev vlada Roberta Goloba, ki opravlja tekoče posle, ni bila učinkovita, je ocenil Kosi.

Poslanec SDS Aleš Hojs je v predstavitvi stališč poslanske skupine poudaril, da pomeni manj resorjev manj administracije, stroškov in več denarja za to, kar ljudje resnično potrebujejo. Predlog tako ni stvar levega in desnega, "ampak ponudba zdrave pameti" ter korak k bolj odgovorni in pregledni izvršilni oblasti, je ocenil poslanec in podpredsednik SDS.

Hojs: Želimo, da kdorkoli v tej državi vlada, to počne racionalno in učinkovito

Hojs je poudaril, da ne ukinjajo vsebin, ampak odpravljajo neučinkovitost. Tudi če SDS "ne bi sestavila vlade, naš predlog kaže, da želimo, da kdorkoli v tej državi vlada, to počne racionalno in učinkovito". Zavzel se je za vlado, ki "deluje, in ne vlado, ki se usklajuje".

Vodja poslanske skupine NSi, SLS in Fokus Janez Cigler Kralj je dejal, da bodo predlog spremembe zakona podprli, ker sledi načelu "manj je več". Po njegovih besedah predlagano število ministrstev predstavlja potreben odziv na geopolitične razmere tako v svetu, Evropi in Sloveniji.

Kot ideološko zaslepljenost pa je označil kritike, da naglasitev področja demografije posega v pravice žensk. Kot je dejal, ne gre za poseganje v pravice, ampak zgolj za "reakcijo in akcijo, da najdemo poti, kako rešiti demografske izzive". O združevanju področja dela in gospodarstva pa je dejal, da to ni nič novega v Evropi in da bodo tako lahko ukrepali hitro, učinkovito in celovito.

Vodja poslancev Resnice Katja Kokot je napovedala, da bodo predlog podprli, ker je nujen za bolj jasno organizirano vlado. "Država mora delati hitreje, bolj jasno in z manj birokracije," je poudarila. Ob tem je izrazila pričakovanje, da bo predlogu sledila resna sistemizacija delovnih mest zaradi dolgoročnega prihranka. "Prav tam se bo pokazalo, ali želimo državo res optimizirati," je dodala Kokot.

Svoboda in SD predlogu SDS ne bosta nasprotovali

V Svobodi sestavi vlade po napovedih vodje njihove poslanske skupine Boruta Sajovica ne bodo nasprotovali, saj da ima vsakdo pravico oblikovati vlado, kakršno želi. Izpostavil pa je odgovornost predlagateljev, ali bodo "bodo stvari na področju gospodarstva, dela, znanosti, raziskav in šolstva ali pa zadeve, ki se tičejo notranjih zadev ali javne uprave, med seboj res živele in delovale učinkovito, kot si ta država zasluži," je dejal Sajovic.

Ob tem je spomnil, da je bilo "najbolj racionalno imeti 15 plus tri ministrstva", ko se je leta 2004 ustanavljala prva vlada pod vodstvom predsednika SDS Janeza Janše. "Ko govorimo o racionalnosti, ni število ministrstev tisto, ki bo odločilo, odločilno bo, kaj bomo delali," je poudaril Sajovic.

Predlogu prav tako ne bodo nasprotovali Socialni demokrati. Vodja poslancev SD Meira Hot je poudarila, da mora imeti vsaka vlada proste roke, da si organizira svoje delo.

Že razrez resorjev pa po njenih besedah kaže prednostne naloge mandata. Pri tem je izpostavila združevanje resorja za gospodarstvo in resorja za delo. Vprašala se je, ali bo novi minister sposoben zagotoviti resnično nepristranski socialni dialog ali pa bo ta zaradi same strukture oslabljen. Nenehno bo moral namreč iskati ravnotežje med interesi, ki so po svoji naravi konfliktni, je dodala Hot.

Levica in Vesna proti predlagani reorganizaciji vlade

V poslanski skupini Levice in Vesne pa bodo predlogu spremembe po napovedih namestnice vodje poslanske skupine Aste Vrečko nasprotovali. Kritični so zlasti do združevanja področja dela z gospodarstvom, kar po navedbah Vrečko "nobeni vladi doslej ni padlo na pamet".

Ocenila je, da je to "predlog za rušenje socialnega modela". Prav tako so po besedah Vrečko kritični do ukinitve ministrstva za solidarno prihodnost. Vrečko je še dodala, da je spremembo zakona o vladi prvič v zgodovini Slovenije predlagala "poslanska skupina, ki pravi sama zase, da vlade sploh ne sestavlja".

Nove polemike med poslanci in Stevanovićem

Med poslanci in predsednikom državnega zbora Zoranom Stevanovićem (Resnica) se je nato vnela polemika o parlamentarni praksi. Stevanović je namreč poslance pred razpravo o dopolnilu, ki sta ga vložili Levica in Vesna, opozoril, naj razpravljajo o členu, h kateremu je bilo vloženo dopolnilo, pri tem pa se je skliceval na 134. člen poslovnika državnega zbora. V Levici in Vesni so predlagali, da začne zakon veljati 15. dan po objavi v uradnem listu, in ne naslednji dan.

Poslanka Svobode Lena Grgurevič je nato Stevanoviću očitala pristransko vodenje sej, on pa jo je prekinil, ker da ni razpravljala o dopolnilu. Nato sta se oglasili poslanki Svobode in SD Tamara Kozlovič in Meira Hot, ki sta Stevanovića opomnili, da so v prejšnjem sklicu državnega zbora predsedujoči na sejah pri prvem dopolnilu dovolili širšo razpravo, nato pa jo omejili na posamezne člene.

Hot je Stevanoviću predlagala, naj skliče delovni posvet, da jih pouči o novih praksah državnega zbora. Stevanović pa ji je odvrnil, da se je treba držati poslovnika. Pri tem je poudaril, da mu je žal, da "nekdo po mandatu ali več potrebuje mentorstvo glede poslovnika". Dejal je, da lahko Hot potrka na vrata in da ji bo ponudil mentorstvo. To je pri nekaterih vzbudilo ogorčenje, češ da se Stevanović vede pokroviteljsko.